-
1 besides
preposition (in addition to: Is anyone coming besides John?) razen* * *[bísáidz]1.prepositionrazen, poleg, ne glede na;2.adverbrazen tega, poleg tega, prav tako; povrhu -
2 no
[nəu] 1. adjective1) (not any: We have no food; No other person could have done it.) noben2) (not allowed: No smoking.) prepovedan3) (not a: He is no friend of mine; This will be no easy task.) noben2. adverb(not (any): He is no better at golf than swimming; He went as far as the shop and no further.) nič3. interjection(a word used for denying, disagreeing, refusing etc: `Do you like travelling?' `No, (I don't).'; No, I don't agree; `Will you help me?' `No, I won't.') ne4. noun plural( noes)1) (a refusal: She answered with a definite no.) ne2) (a vote against something: The noes have won.) glas proti•- nobody5. noun(a very unimportant person: She's just a nobody.) niče- no-one- there's no saying
- knowing* * *I [nou]adjectivenoben, nobedenof no account — nevažen, nepomembenno man — nihče, noben človek; kdor je vedno protino man's land — sporno ozemlje, military ozemlje med dvema frontamamilitary slang no bon — zanič, ne greno doubt — seveda, nedvomnono end — zelo, močno, silnono fear — brez strahu, brez bojaznino go — zaman, nemogočeand no mistake — gotovo, brez dvomano picnic — ni lahko, ni šalain no time — takoj, nemudoma, hitrono wonder — ni čudno, naravnono cards no flowers — fraza v angleških osmrtnicah (brez vabil za pogreb, cvetje hvaležno odklanjamo)II [nou]adverb (za or) ne; (s komparativom) nič, sploh nemilitary slang no compree — ne razumemno sooner... than — komaj... ženo more — nič več, ne več, nitino less than — vsaj, najmanj, nič manj odIII [nou]nounzavrnitev, odklonitev; parliament glas proti -
3 any
['eni] 1. pronoun, adjective1) (one, some, no matter which: `Which dress shall I wear?' `Wear any (dress)'; `Which dresses shall I pack?' `Pack any (dresses)'.) katerikoli2) ((in questions and negative sentences etc) one, some: John has been to some interesting places but I've never been to any; Have you been to any interesting places?; We have hardly any coffee left.) noben; kakšen, kaj2. adjective(every: Any schoolboy could tell you the answer.) katerikoli, vsak3. adverb(at all; (even) by a small amount: Is this book any better than the last one?; His writing hasn't improved any.) sploh kaj; sploh nič- anybody- anyone
- anyhow
- anything
- anyway
- anywhere
- at any rate
- in any case* * *I [éni]adjective & pron1.v vprašalnih in nikalnih stavkih in po "if": neki, nekaj, nekdo; nič, nihče;2.v trdilnih stavkih: vsak, kdorkoli, karkoli; kakršenkolihave you any money? — imaš kaj denarja?is there any hope? — je sploh kaj upanja?no more than one if any — ne več kot eden, če sploh kajat any rate, in any case — v vsakem primeruII [éni]adverbnekoliko, količkaj -
4 less
[les] 1. adjective((often with than) not as much (as): Think of a number less than forty; He drank his tea and wished he had put less sugar in it; The salary for that job will be not less than $30,000.) manj(ši)2. adverb(not as much or to a smaller extent: I like her less every time I see her; You should smoke less if you want to remain healthy.) manj3. pronoun(a smaller part or amount: He has less than I have.) manj4. preposition(minus: He earns $280 a week less $90 income tax.) minus- lessen- lesser 5. adverb(less: the lesser-known streets of London.) manj- no less a person than* * *I [les]adjective (comparative od little) manjši, manj važen, manj pomembenno less a man than (the senator) — najmanj, vsaj, sam (senator)may your shadow never be less — da bi ti nikdar česa ne zmanjkalo, vse najboljše!II [les]adverb (comparative od little) manj, manj pomembnostill ( —ali much) less — še mnogo manj, kaj šelenone the less — kljub temu, vseenono less (than) — nič manj, nihče manj (od)III [les]nounkar je manjše, manj pomembno; manjši del (število, količina itd.)in less than no time — takoj, v trenutkuto do with less — shajati z manj (denarja itd.)nothing less than — najmanj, vsajIV [les]prepositionmanj, minusV [-lis]suffix brez (npr. cildless brez otrok) -
5 that
1. [ðæt] plural - those; adjective(used to indicate a person, thing etc spoken of before, not close to the speaker, already known to the speaker and listener etc: Don't take this book - take that one; At that time, I was living in Italy; When are you going to return those books?) ta2. pronoun(used to indicate a thing etc, or (in plural or with the verb be) person or people, spoken of before, not close to the speaker, already known to the speaker and listener etc: What is that you've got in your hand?; Who is that?; That is the Prime Minister; Those present at the concert included the composer and his wife.) oni3. [ðət, ðæt] relative pronoun(used to refer to a person, thing etc mentioned in a preceding clause in order to distinguish it from others: Where is the parcel that arrived this morning?; Who is the man (that) you were talking to?) ki; kateri4. [ðət, ðæt] conjunction1) ((often omitted) used to report what has been said etc or to introduce other clauses giving facts, reasons, results etc: I know (that) you didn't do it; I was surprised (that) he had gone.) da2) (used to introduce expressions of sorrow, wishes etc: That I should be accused of murder!; Oh, that I were with her now!) da bi5. adverb(so; to such an extent: I didn't realize she was that ill.) tako- that's that* * *I [ðæt, ðóuz]1.pronoun (plural those) (kazalni) ta, to; oni, -a, -oand that — in to, in sicerat that — vrh tega, poleg tega, colloquially pri temfor all that — pri vsem tem, kljub vsemu temuthis, that, and the other — to in ono, vse vrstethat which... — to (ono), kar...to that degree that — do tolikšne mere, da...that's it! — tako je prav! tako je treba!that's right! — takó je! točno! res je!; vulgar daand that's that! colloquially in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!that's what it is — saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec(is) that so? — ali res? je (to) res tako?that's the way! — tako je prav!that is because — to je zato, kerthat's a dear! — to je lepo od tebe!what of that? — (pa) kaj za to?what's that noise? — kakšen hrup je to?let it go at that — colloquially pustimo to, kot jewhy do you run like that? — zakaj tako tečeš?I went to this and that doctor — šel sem k več zdravnikom;2.adverb colloquiallytakó (zelo)that angry (small, tired) — tako jezen (majhen, utrujen)II [ðæt, ðət]pronoun relative (plural that)1.ki; kateri, -a, -o; ki ga, ki jo, ki jih; katere, katera;2.karall that everything that — vse, karthe best that — najboljše, karmuch that — mnogo (tega), karnothing that — nič, karno one that — nihče, kithe book that I sent you — knjiga, ki sem ti jo poslal; kithe man that bought the house — (tisti) človek, ki je kupil hišothe lady that he is acquainted with — gospa, s katero se poznathe fool that he is! — takšen bedak!heraldry husband that is to be — njen bodoči mož (soprog)Mrs. Black, Miss Brown that was colloquially gospa Black, rojena BrownMrs. Jones that is — sedanja gospa Jonesfor the reason that — iz razloga, zaradi kateregathe day (that) I met him — na dan, na katerega (ko) sem se seznanil z njimIII [ðæt]conjunctionda; da bi; (zato) ker; koin order that, to the end that — da biso that — tako, danow that — sedaj, koI am sorry that you can't come — žal mi je, da ne morete pritiwe eat that we may live — jémo, da bi mogli živetihe lives that he may eat — on živi, da bi mogel jestiI was so tired that I fell asleep — bil sem tako utrujen, da sem zaspalnow that we know the reason — sedaj, ko vemo za razlogit is 3 years that she went away — tri leta je, da (odkar) je odšlaat the time that I was born — v času, ko sem se rodilit is rather that — prej (je), kernot that it mightn't be better — ne, ker ne bi moglo biti bolje -
6 wish
[wiʃ] 1. verb1) (to have and/or express a desire: There's no point in wishing for a miracle; Touch the magic stone and wish; He wished that she would go away; I wish that I had never met him.) želeti (si)2) (to require (to do or have something): Do you wish to sit down, sir?; We wish to book some seats for the theatre; I'll cancel the arrangement if you wish.) želeti3) (to say that one hopes for (something for someone): I wish you the very best of luck.) želeti2. noun1) (a desire or longing, or the thing desired: It's always been my wish to go to South America some day.) želja2) (an expression of desire: The fairy granted him three wishes; Did you make a wish?) želja3) ((usually in plural) an expression of hope for success etc for someone: He sends you his best wishes.) dobre želje•- wishing-well* * *I [wiš]nounželja; voščilo; volja, težnja, hrepenenje, koprnenje, sla ( for po, za); predmet želja, želeni predmetwishes plural (dobre) želje, pozdravigood, best wishes — dobre, najboljše želje (voščila)he has had his wish — dobil je, kar je želelif wishes were horses beggars might ride figuratively od dobrih želja še nihče ni bil sitthe wish is father to the thought — človek hitro verjame, kar želi; kar človek želi, to mu hitro na pamet prideII [wiš]1.transitive verbželeti (si), hoteti, zahtevati; srčno (goreče, vneto, iskreno) prositi, hrepeneti po, koprneti poI wish I had... — hotel bi imeti...I wish I were a hundred miles away — hotel bi biti (škoda, da nisem) 100 milj pročI wish (that) it would rain — želel bi (si), da bi deževaloI wish you to go now — prosim te, da zdaj grešto wish s.o. well — dobro želeti komu, dobro misliti s komhe wished himself dead — želel si je, da bi bil mrtevit is to be wished that... — želeti je, da...he is not the man to wish ill to anybody — on ni človek, ki bi komurkoli želel kaj slabegato wish s.th. on s.o. — želeti komu kaj (slabega);2.intransitive verbželeti, izraziti željoto wish for s.th. — imeti željo (poželenje) po, želeti kajthis leaves nothing to be wished for — to je brez pomanjkljivosti, je dovršeno, brez hibe
См. также в других словарях:
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tàm — prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túliti se — im se nedov. (ú ū) 1. ekspr. kriviti se, upogibati se: plamenčki migotajo, se tulijo 2. ekspr. prikrivati se, skrivati se: zdaj se naj nihče več ne tuli / čelo se tuli pod gostimi lasmi 3. nar. stiskati se, privijati se: maček se tuli k peči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasráti — sérjem dov., zasêrji zaserjíte (á ẹ) vulg. 1. z iztrebljanjem umazati: muhe so zasrale ves zid // umazati, onesnažiti sploh: vse potoke so zasrali s kemikalijami / z umazanimi škornji je zasral stanovanje 2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poznáti — znám nedov. (á ȃ) 1. vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga: nihče ga ne pozna; ali me še poznaš; ni poznal ne očeta ne matere; pozna ga iz otroških let; pozna jo samo od dobre strani; poznati po glasu, hoji, imenu, resnicoljubnosti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene pronouns — Substantival Pronoun= Substantival pronouns can replace a noun in a sentence; this is, as opposed to, say, an adjective or an adverb.Personal PronounA personal pronoun denotes the speaker ( I ), the addressee ( you ) or a third person ( it ).… … Wikipedia
meníti — ím tudi méniti im dov., méni tudi mêni (ȋ í; ẹ̄) zastar. menjati: menila sta obleko, da ju niso spoznali / to meni slabost v moč in méniti im, tudi méniti im nedov. (ȋ ẹ; ẹ) 1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sléd — a m (ẹ̑) zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba z globoko razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih, Clupea harengus: loviti slede; sardele in sledi ú stil. a m, mn. sledóvi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati: ustaviti avtomobil, ladjo; ustaviti konja / miličnik je ustavil avtobus; z roko, znakom ustaviti vozilo; elipt. voznik je ustavil pred hišo / avtostoparju je ustavil že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zganíti — in zgániti em dov. (ȋ á) 1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino: zganiti časopis, glasovnico; ruto je skrbno zganila; zganiti list tako, da se lahko vtakne v žep 2. narediti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika